Omemba: Jure Tičar

»Spreminjanje podnebja vse bolj vpliva na cikle tajanja in prirast ledu, zato je raziskovanje teh procesov ključnega pomena.«

»Tako lahko v obdobju zadnjih od 10 do 20 let govorimo o eksponentni rasti izginjanja ledu.«

»Hitrost izginjanja ledu, ki smo jo že v lanski sezoni opazili v Ivačičevi jami na Kredarici, dosega celo hitrost do 100 centimetrov.«

»Ker se led v kraških ledenih jamah, podobno kot v primeru ledenikov, hitro odziva na trenutne podnebne razmere in izginja z veliko hitrostjo, pa nam dragocene informacije in dejstva, ki jih šele spoznavamo, tudi dobesedno izginjajo pred očmi.«

»Podatkov o preteklem podnebju je v Sloveniji relativno malo, še posebej za visokogorska območja, kjer se odpirajo vhodi v ledene jame. Zato je vsako novo spoznanje ključno za razumevanje dinamike naravnih procesov v preteklosti.«

»S pregledom zapisnikov v katastru jam bomo opredelili tudi preostale jame, s katerimi bi lahko razširili naša temeljna spoznanja.«

»Spreminjanje podnebja vse bolj vpliva na cikle tajanja in prirast ledu, zato je raziskovanje teh procesov ključnega pomena.«

»Tako lahko v obdobju zadnjih od 10 do 20 let govorimo o eksponentni rasti izginjanja ledu.«

»Hitrost izginjanja ledu, ki smo jo že v lanski sezoni opazili v Ivačičevi jami na Kredarici, dosega celo hitrost do 100 centimetrov.«

»Ker se led v kraških ledenih jamah, podobno kot v primeru ledenikov, hitro odziva na trenutne podnebne razmere in izginja z veliko hitrostjo, pa nam dragocene informacije in dejstva, ki jih šele spoznavamo, tudi dobesedno izginjajo pred očmi.«

»Podatkov o preteklem podnebju je v Sloveniji relativno malo, še posebej za visokogorska območja, kjer se odpirajo vhodi v ledene jame. Zato je vsako novo spoznanje ključno za razumevanje dinamike naravnih procesov v preteklosti.«

»S pregledom zapisnikov v katastru jam bomo opredelili tudi preostale jame, s katerimi bi lahko razširili naša temeljna spoznanja.«

»razumevanje podnebnih sprememb v obdobju holocena ni pomembno samo za znanstveno skupnost, temveč je ključno za vse nas, saj bomo tako lažje dojeli, kako se ekosistemi in družbe lahko prilagajajo na podnebne spremembe«

»Ta spoznanja so ključna za zdravje in naravno ravnovesje ekosistemov, zagotavljanje oskrbe s kakovostno pitno vodo, pojavnost in silovitost naravnih nesreč, uporabo vode v kmetijstvu ali oskrbo z električno energijo«

»Sem pridemo vsako leto septembra, ko se konča talilna sezona in ko ima ledenik najmanjši obseg. Letos poleti je bilo veliko dežja in opažamo, da se njegova površina neverjetno hitro zmanjšuje.«

»Zelo negativno smo presenečeni. V primerjavi z našimi lanskimi merjenji je letos razlika tako velika, da sploh ne morem verjeti, da se je ledenik v enem letu toliko zmanjšal in stanjšal … Tu, kjer stojimo zdaj, smo lani z georadarjem, s katerim merimo globino ledenika, izmerili več kot pet metrov globine. Ledenik je segal še nekaj deset metrov nižje. Zdaj pa na tem mestu stojimo na skali. To pomeni, da je ledenik res pobralo.«

»Marsikje, kjer je bilo še lani vse pokrito z ledom, je danes golo skalovje.«

»Grozljivo in boleče je, da smo glede na podnebne spremembe najverjetneje zadnja generacija, ki sploh še lahko opazuje Triglavski ledenik. Upamo lahko le, da bodo obilne snežne sezone vsaj še za nekaj časa vendarle podaljšale njegov obstoj.«

»Prvenstveno vpliva na poslabšanje stanja raznovrstnega in ranljivega podzemnega življenjskega okolja.«

»Slovenija pridobi okoli 43 odstotkov vse pitne vode iz kraških vodonosnikov.«

»Odkrivamo tudi vse večjo onesnaženost, ta je predvsem relikt preteklosti. Predvsem po drugi svetovni vojni so se ljudje zatekali k temu, da so odpadke odlagali v kraških jamah. Seveda pa so ta dejanja vidna tudi letos.«